Se ti je že kdaj zdelo da si nevidna? Si že doživela tisti neprijetni občutek, ko te fant, čigar pozornost bi rada pritegnila, sploh ne vidi? Ti je šlo že kdaj na jok, ko ta fant končno spregovori s tabo, to stori tako hladno in neprizadeto, kot bi se pogovarjal s prodajalko? In ko že zastavljam vprašanja: se ti je kdaj zgodilo, da te opazi napačen fant, tisti, ki ti sploh ni bil všeč? Pa kljub temu nenadoma postane prijatelj vseh tvojih prijateljev. In vsi mislijo, da je tvoj fant, ker sta skupaj na vseh fotografijah na družabnih omrežjih. In ker se tako ali drugače vedno znajde ob tebi. Meni se je vse to zgodilo. A to je šele začetek zgodbe, ki sem jo pri sedamnajstih doživela poleti v Pirinejih, ko sem začela odkrivati neznano in vznemirljivo skrivnost svoje družine.

Stefano se napoti v Ameriko, kjer bo začel novo življenje daleč od lakote, ki v času po prvi svetovni vojni vlada v njegovi domovini Italiji. Težavna pot, neznani kraji, kjer mora svoje življenje začeti od začetka, in proces odraščanja ter zorenja v okolju, ki je včasih tudi sovražno, poseljujejo pripoved, ki išče mostove med obujanjem preteklosti in načrti za prihodnost v novi domovini.

Stefano je realistična pripoved, ki jo odlikujeta značilni poetični jezik in presenetljive oblikovne prvine argentinske mojstrice besede Maríe Terese Andruetto. V novem v slovenščino prevedenem besedilu nas ta z Andersenovo nagrado ovenčana avtorica vsaj za nekaj časa postavi v kožo tistih, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov prisiljeni svoje življenje živeti daleč od okolja, v katerem so se rodili.