-
Fraktal je oblika, ustvarjena iz mnogih različnih delov. V vsakem še tako majhnem delu, lahko ponovno ugledamo sliko celote. Ali ni tudi naše življenje edinstven fraktal, v katerem so dogodki in doživetja le fragmenti na velikem življenjskem platnu? Z risbami, barvami in besedami ustvarjamo neponovljivo umetniško delo, ustvarjamo lastno življenje. Pajek Vid je prišel k nam, da bi nam pokazal, kako lahko postanemo umetniki lastnega življenja, kako lahko z ustvarjanjem fraktalnih risb pomagamo sebi in drugim. Zato pripravite prtljago, vstopite v mrežo in dovolite, da vas vodi po pletivu življenja. -
Nogometastični se pod vodstvom svojega trenerja Morleya odpravijo na Škotsko, kjer bodo sodelovali na najpomembnejšem turnirju na svetu, turnirju šestih klanov. Čakajo jih težke preizkušnje in izjemna nagrada, grad MacLeod. Zakaj hoče trener Morley zmagati na tem turnirju? In še pomembneje, kakšna pošast se vsako noč prikazuje Nogometastičnim? -
Ko zapiha severnik, se v Sevilli la Chici lahko zgodi mariskaj: izginejo lahko točke za streljanje enajstmetrovke točno v trenutku, ko bi kazenski strel morala streljati ekipa Nogometastičnih; nihče ne ve, kam je izginil šolski hišnik Radu, ki bi jih moral narisati in v tvoj dom se vseli družina Balbuena, ki prijateljuje s tvojimi starši, in vse preobrne na glavo. Zato pozor, Nogometastični, začel je pihati severnik … -
»Dedi, čemu je treba krožiti z roko po zraku? Dve uri po zraku?« Slikanica O dečku, ki je risal kroge, je zgodba o Rezi, slikarskem mojstru, ki se je natančnosti kot deček naučil z dolgimi urami kroženja z roko po zraku. In je zgodba o pripovedovalcu, ki s posnemanjem mojstrovih gibov skuša prek skrivnosti kroženja doumeti utrip časa. Poetično besedilo Petra Svetine dopolnjujejo izjemne ilustracije Petra Škerla. -
Strategije, ki jih je s sodelavci zasnovala Montserrat Sarto (1919-2009), temeljijo na kognitivno-konstruktivističnih spoznanjih. So aktivnosti, zasnovane za delo z literarnimi besedili, ki dolgoročno vodijo k izboljšanju bralne zmožnosti. Za doseganje tega cilja so ključni predvsem motivacija, vzgoja in uporaba igre. Motivacija je eden ključnih pojmov učenja, tudi učenja branja. M. Sarto jo razume kot vzpostavljanje čustvene in intelektualne vezi s konkretno knjigo ter spodbujanje dolgotrajnega pozitivnega odnosa do knjig. Motiviranje za branje ni enako promociji branja, ki je širši spekter aktivnosti, povezanih s knjigo in ostaja bolj na površini. Motiviranja za branje prav tako ni mogoče enačiti s poučevanjem, saj je pri motiviranju v ospredju vzgoja, ki celostno nagovarja udeležence in se ne osredotoča zgolj na njihov razumski del.
