Juanovi starši se na begu pred revščino priselijo s podeželskega severa v mesto. Zdaj ne gojijo več živine, pač pa se preživljajo z zbiranjem steklenic, papirja in kartona. V naselju Karton, kjer živijo, morajo to početi tudi otroci. Življenje v mestu postaja vse težje, a ko se poti Juana in Anarine prepletejo, tudi v njuni življenji posije sonce.

Juanova dežela je prvo v slovenščino prevedeno besedilo z Andersenovo nagrado ovenčane argentinske pisateljice, predavateljice in aktivistke Maríe Terese Andruetto (1954). Njena besedila izhajajo po vsem svetu in v številnih jezikih navdihujejo bralce, pa tudi druge umetnike. Njene zgodbe pripovedujejo v Španiji in Latinski Ameriki, preučujejo in poučujejo pa jih tako na argentinskih kakor tudi ameriških in evropskih univerzah.

Obstajajo naključja? Kaj lahko povzročijo majhne, na videz nepomembne stvari, se sprašuje bralec, ki ga v svoje mreže zaprede mojstrsko napisana Moja resnična zgodba. V njej spoznamo najstnika, ki v prvoosebni pripovedi opisuje, kaj se je zgodilo, ko je nekega dne, ko se je vračal iz šole, z mosta na cesto pod seboj po naključju spustil frnikolo, s tem pa povzročil hudo nesrečo. Bo ob težavah, ki jih tudi sicer imajo mladostniki, tudi če jim ne razpada družina, zmogel živeti s svojo krivdo?