Nekoč je živel nadvse spreten mizar po imenu Firmin. Njegova, Mizarjeva zgodba, je pripoved o tem, kako je mogoče z mirnostjo, odprtostjo in gotovostjo vase prekositi samega sebe in druge. Mizarjeva zgodba je tudi izjemno priljubljena in večkrat nagrajena avtorska slikanica. Podpisal jo je Iban Barrenetxea, baskovski ustvarjalec, ki se tokrat prvič predstavlja v slovenščini
-
Modra je zgodba o majhnem junaku, ki si povrne zaupanje potem, ko je doživel najverjetneje najhujšo preizkušnjo po zlorabi: izkušnjo brezbrižnosti do tega, kar je doživel. Zaupanje je mogoče zgraditi samo tam, kjer obstaja Drugi, nekdo, ki ljubeče odpre prostor za priznanje bolečine in za to, da se bolečina pozdravi. Ta prostor se imenuje zaupanje. -
Nekega dne se srečata medved in velikan – na sredini dolgega ozkega visečega mostu. Nihče od njiju se noče obrniti, nihče noče popustiti … -
Knjiga je v španščini. Utečeno življenje v nekem idiličnem mestu zmotijo predrzni tatinski podvigi. Še dobro, da to pravočasno opazi telovadec Nikolaj, sicer bi se vse skupaj precej bolj zapletlo. A kaj bi dolgovezili … ko pa Nikolaj opravi vse, kot je treba. Sončno in humorno zgodbo v verzih je napisala pesnica in prevajalka Klarisa Jovanović, ki jo bralci poznajo tudi po številnih revialnih objavah za otroke. Tokrat jo lahko prvič spoznamo v slikanici, kjer je ilustracije prispeval uveljavljeni tržaški ilustrator Štefan Turk. -
V nekem samotnem kraju živi možakar, ki ima rad svoj mir. Ta se konča, ko si jata gosi povsem nepričakovano za svoje bivališče izbere streho njegove hiše. In videti je, da hrupne gostje pri njem nameravajo tudi ostati ... -
Posebna ponudba!
Petit je deček, ki počne dobre in slabe stvari. To se mu zdi čudno in njegovi mami tudi. »Nisem v ničemer dober in sem slab v vsem?« se sprašuje Petit, ki si želi le malo miru in priročnik, ki bi mu razjasnil dvome. Zabavna in poučna zgodba brez obsojanja, v kateri prepoznamo lastne dvome in protislovja. -
Obstaja veliko reči, ki jih lahko počneš sam. Nekatere pa lahko počneš zgolj v družbi. -
Živjo, jaz sem čarovnica. Zelo sem zadovoljna, ker grem na zmenek. Sama sebi se zdim PRELEPA, a vsi ne mislijo tako. Dajejo mi nasvete in ne vem, kaj naj storim. Imajo prav? Je mogoče ugoditi drugim in se obenem dobro počutiti v svoji koži? -
»Kruh je kruh za telo, glasovi so kruh za dušo.« Raznašalka kruha je zgodba o potovanju in iskanju, ki ga moramo opraviti, da bi našli sebe in druge. Mojstrsko besedilo Petra Svetine pripoveduje o odraščanju Jana in Marije in o kruhu, z izjemnimi ilustracijami ga je opremil baskovski ilustrator Jokin Michelena. -
Zakaj nekateri starši ne skrbijo za svoje otroke? Zakaj jih zapustijo? Deček, ki je odraščal brez očeta, to vprašanje postavi povsem brez očitkov in moraliziranja, celo z razumevanjem in toplino. Namenjeno je očetu, zastavi pa ga tudi vsem nam. Patricija Peršolja deluje kot logopedinja in surdopedagoginja in je avtorica številnih zgodb za otroke in mladino. Zgodbe je začela objavljati v otroških revijah in napisala vrsto zgodb za otroke za Radio Slovenija. Leta 2013 je bila s svojo prvo zbirko poezije Gospodinjski blues nominirana za Veronikino nagrado, literarno nagrado, ki jo na letni ravni podeljujejo najboljši zbirki pesmi.. Polona Lovšin je ilustratorka in slikarka. Ilustrirala je številne slikanice in učbenike, redno pa sodeluje z najpomembnejšimi slovenskimi otroškimi revijami, kot so Zmajček, Cicido, Ciciban in Kekec. Živi in dela v Ljubljani, pogosto pa zaradi razstav potuje v tujino, kjer sodeluje s pomembnimi založbami, kot so Pan Macmillan, Penguin books in Templar Publishing. -
V neki vasici, ki je kot iz škatlice, kot iz vezenine, živi čisto posebna deklica, ki ve, da se za pravo stranjo podobe skriva tudi zadnja stran, kjer je vse drugače. Šivanje je nastalo pri projektu Palestinska umetnostna zgodovina skozi vsakodnevne predmete (Palestinian Art History as Told by Everyday Objects), ki ga je izvajal Palestinski muzej. Navdihnile so ga tradicionalne palestinske vezenine. -
Pred več kot desetimi leti se je na južni obali Argentine pojavil severni medved in strokovnjaki so sklepali, da je preplaval več kot dva tisoč kilometrov, da bi prišel do nje. Ampak motiv za ta neverjetni podvig je v resnici žalosten: taljenje ledu, ki ga povzroča globalno segrevanje, živalim onemogoča življenje v njihovem okolju in jih sili, da se zaradi iskanja hrane selijo drugam. Tudi zaradi tega polarni medvedi spadajo med številne živalske vrste, ki jim grozi izumrtje. Sivček je leposlovno besedilo, ki otrokom predstavi posledice podnebnih sprememb, in to na način, da tudi sami premišljujejo o njih in zanje skušajo najti rešitve.