-
Antropologinja, arheologinja in jezikoslovka Branislava Sušnik (Medvode, Slovenija, 1920 - Asunción, Paragvaj, 1996) je eno od najpomembnejših imen intelektualne panorame sodobnega Paragvaja. Njene raziskave s področja zgodovine, jezikov in kultur številnih staroselskih ljudstev z juga Južne Amerike pa tudi njena razmišljanja o paragvajski identiteti, izrisujejo enciklopedično in subverzivno panoramo, ki jo je šele treba odkriti. Njena življenjska pot je bila zapletena, njeni življenjepisi so polni protislovij in skrivnosti. Ta v celoti dvojezična knjiga, prva monografija o njenem življenju in delu v slovenščini, prinaša rezultate interdisciplinarne raziskave, ki je potekala v različnih smereh in pri kateri so sodelovali pisatelji, raziskovalci in umetniki iz Paragvaja in Slovenije. Monografija prinaša večinoma neobjavljene dokumente, besedila, podobe in pričevanja, ki skušajo vsaj deloma osvetliti življenje Branislave Sušnik, preizprašujejo njeno dediščino ter odpirajo nove možnosti prebiranja in udejanjanja njenega dela tako v Sloveniji kot v Paragvaju PRELISTAJ KNJIGO -
Posebna ponudba!
Priročnik je namenjen učiteljicam in učiteljem španščine, ki želijo v pouk tujega jezika vključiti literaturo in bralno izkušnjo in to ne le tako, da bo razvijala jezikovne in/ali komunikacijske kompetence, pač pa tudi estetsko, kulturno in splošno družbeno.
Prinaša didaktizacijo literarnih besedil, ki načrtno in sistematično predstavijo različne načine uporabe le-teh pri pouku tujega jezika. Upošteva raven predznanja španščine, predvidi dolžino izvedbe, opiše cilje ter navede potrebščine in/ali gradiva.
-
»Petržalka. Adventni koledar, poln čokoladic. Okence pri okencu, skupno podpalubje. Skupni prostori, skupno večglasje, ki nikoli ne zamre.« Tako dogajališče v romanu Café Hyena opredeljuje z evropsko literarno nagrado ovenčana slovaška avtorica Jana Beňová (1974). V demografskem jeziku je to naselje, ki se razprostira na desnem bregu Donave, ko so v t. i. panelake, stanovanjske bloke, zložene iz panelnih plošč, naselili (podeželsko) prebivalstvo s celotne Slovaške. »Papirnate« stene blokovskega naselja, ki prepuščajo najneznatnejše zvoke, kratijo človekovo potrebo po zasebnosti in ljudi unificirajo, radirajo njihovo edinstvenost in izvirnost, obenem pa postajajo prizorišče univerzalne zgodbe o iskanju individualnosti in ustrezne lege v odnosih – prijateljskih, partnerskih, ljubezenskih. In prav ti so po avtoričinih besedah začetek in konec vsake njene knjige. -
V tem cirkusu boste spoznali nenavaden primer zelo kratkega romana, akrobate, ki delajo salto mortale zunaj resničnosti, udomačene ljudi, umetnike, ki žonglirajo z glagoli in angela na trapezu. Mitološka bitja in osebe, ki so se pojavili v napačni literarni zvrsti. In bralce, ki si bodo grizli ustnice, ker bodo skušali vzpostaviti težko ravnovesje med ljubeznijo, klovnovo žalostno usodo, neverjetnim izvorom življenja in osupljivim svetom zabavljaštva. In nobene potrebe ni, da bi vstopili in se prepričali tudi sami, ker bralci že tako ali tako sumijo, da je tudi življenje cirkus. -
Obstajajo vsaj trije razlogi, zaradi katerih bi morale biti Ljubezenske pesmi prevedene in poznane v drugih jezikih in kulturah: nesporno gre za klasično besedilo in s to oznako se strinjajo različne generacije njenih bralcev; njihovo združevanje izjemne preprostosti in po drugi strani izjemne kompleksnosti, ki je značilna za najboljše stvaritve Idee Vilariño; in njihova globina, skrita za navidezno preprostostjo, zaradi katere jih lahko prebira najrazličnejše bralstvo, od zaljubljenih mladostnikov do poklicnih bralcev, in tudi pesnic in pesnikov. Pesniška zbirka, ki izpolnjuje te pogoje, je neskončna, in slovenskim bralkam in bralcem jo ponujamo v tej skrbno pripravljeni izdaji. Dobrodošli v strastnem, lucidnem, črnem, svetlem, skrivnostnem, brutalnem, nežnem, bolečem, nepozabnem, političnem, glasbenem, erotičnem, logičnem, nerazumljivem in preprostem svetu zaljubljene (ali pa ne) Idee Vilariño. -
Mame in tovornjakarji je kratkoprozna zbirka, ki prinaša zgodbe petih žensk, treh Slovakinj in dveh Italijank, ki se prepletajo, dopolnjujejo, zanikujejo in medsebojno ujemajo, pet različnih življenjskih usod, ki se odvijajo v Bratislavi in Torinu, na ulicah, v hišah, odnosih, telesih, na spletu, v konjeniškem klubu, soseski Vanchiglia, predvsem pa v glavah. Svetlana se spominja svojega očeta in otroštva, ki ga je preživela med Bratislavo in madžarsko vasico na jugu Slovaške. Ivana živi z mamo, prejema invalidsko pokojnino in obožuje konje, toda vpričo nje jih nihče ne sme omeniti na glas. Olivia je gimnazijska učiteljica angleščine, od katere zakon je pravkar razpadel, a gotovo ne bo končala kot nesrečna Gloria Rosboch, ki jo je zapeljal lasten dijak. Lara se z možem že dolgo ne ukvarja več, ima dva majhna sinova, brezbrižen odnos do svojega telesa, zvečer pa je namenjena, tako kot Olivia, na odrsko branje del Piera Paola Pasolinija. Veronika je dijakinja. Ko se prijavi v francosko spletno klepetalnico, ugotovi, da zlahka prebije led, se zaroči tudi s petimi Alžirci hkrati in zakaj so rdeči tovornjaki najboljši. -
Mati umori svoja desetmesečna dvojčka. Neka druga mati, neimenovana glavna junakinja in pripovedovalka romana Matere ne, pa bo kmalu rodila. Med rojevanjem se nenadoma zave, da je nekoč spoznala detomorilko. S tem se začne njena obsedenost, da bi razumela njo in ozadje storjenega zločina. Zato v službi zaprosi za neplačan dopust, ki ga ne nameni vzgoji svojega otroka, temveč ustvarjanju in pisanju. V prepletu kriminalke, grozljivke, esejističnega zapisa, novinarske kronike in pisateljskega dnevnika nas baskovska avtorica Katixa Agirre vabi k preizpraševanju trditve, da Matere ne pišejo, saj dajejo življenje. -
Pisanje francoske igralke, plesalke in pisateljice Sophie Daull je v precejšnji meri avtobiografsko in povezano z ubesedovanjem izgub: nenadno preminule najstniške hčerke in umorjene matere. V romanu Na perišcu, s katerim jo v slovenščini spoznamo prvič, pred nas razgrne besedno mojstrovino, kjer, kot pravi sama »se spomin drgne ob grbast granit, kjer se jezik izpira v deročem toku, ki se peni kot milo iz črnila, kjer je fikcija belilo«. Roman je bil nagrajen z Evropsko nagrado za literaturo. -
Z Rogerjem Zvezdni človek oklofuta bolezen ob vražjih zvokih uspešnic Queenov. Z Matildo se nauči govoriti švedsko, Edmond mu zastavi pravi gastronomski izziv in Nanie ga posvoji kot popolna babica. V tem risoromanu, polnem človečnosti, Zvezdni človek, ganljivi in zabavni zdravstveni tehnik z več kot 100 000 sledilci na Instagramu pripoveduje o življenju na oddelku za paliativno oskrbo nežno, sramežljivo, z ljubeznijo in humorjem. -
Glavno dogajanje romana Načrtovana zmeda, ki nam ga pisatelj posreduje z več različnimi pripovednimi glasovi, je postavljeno v čas bližnje prihodnosti. Mathieu Caradin, mladi in iluzij polni novinar romunskega rodu, se zaposli v neki pariški radijski hiši in se sreča s starimi novinarskimi mački, ki mu med pogovori postopoma razkrivajo resnico o delovanju medijev in njegovem vplivu na družbo. Hkrati poteka še več med seboj prepletenih zgodb: o Mathieujevem otroštvu, življenju v času Ceaușescujeve diktature in družinskem begu čez mejo ter njegovih usodnih posledicah. Seveda ne manjka ljubezenska zgodba, začinjena z igrivimi in rahločutnimi razmišljanji o ljubezni, poeziji in pesniškem jeziku. Kot skalpel ostra kritika sodobne družbe, politike, predvsem pa medijev, ki v neusmiljeni borbi za gledanost in poslušanost ne zanemarjajo le resnice, ampak tudi najosnovnejšo človeško etiko, se proti koncu stopnjuje v groteskno prispodobo o sodelovanju in bratenju ljudi s podganami, roman pa se zaključi s pisateljevim človeškim sporočilom, ki bralcu nakazuje pot odrešitve pred poblaznelostjo tega sveta. -
Posebna ponudba!Ni na zalogi
Pravico imaš reči ne je knjiga o asertivnosti, o pomenu postavljanja zase. Pa tudi o razlogih, ki nam preprečujejo, da bi to zares storili. Vsebuje tri razdelke. V prvem je asertivnost, sopomenka za izražanje misli, občutkov in prepričanj na neposreden, pošten in ustrezen način, ki ne krši pravic drugega človeka, razmejena od agresivnosti in podredljivosti, v drugem so predstavljeni razlogi za neasertivno ravnanje. V nadaljevanju so analizirani racionalni in neracionalni razlogi, ki nam preprečujejo biti asertivni. Tretji del prinaša razmislek o družbenem pomenu asertivnosti, zadnji, sklepni del, pa je napisan kot praktičen opomnik, ki po korakih vodi do asertivnega vedenja. -
Avtorica besedila: Fleur Jaeggy Naslov: Proleterka Naslov izvirnika: Proleterka Prevedla: Gašper Malej in Alenka Jovanovski Tehnični podatki: 14.6×20.9; 120 strani ISBN: 978-961-7122-47-3
